Lov divjega prašiča. Divji prašič igra zelo pomembno vlogo v ekosistemu gozda, saj se v primeru množičnega pojava gozdnih škodljivcev, ki se razvijajo na tleh, hitro preusmeri na to prehransko območje. Zaradi njegovega kopanja se tla razrahljajo, kar ima za posledico boljši razvoj in klitje semen različnih drevesnih vrst. Kljub temu pa njegovo kopanje po travnikih ustvari težave kmetom. Zato se je v drugi polovici 18. stoletja začela uveljavljati praksa lova ter gojenja divjega prašiča v zaprtih oborah. To je privedlo do skorajšnjega iztrebljenja divjega prašiča iz proste narave. V današnjem času je divji prašič prisoten v Sloveniji le v loviščih z namenom ter v dveh velikih oborah, večjih od 1000 ha.
Lov divjega prašiča – Pomen divjega prašiča v ekosistemu gozda in njegovo preživetje v sodobnem času v Sloveniji
Divji prašič najpogosteje živi v gozdovih, predvsem v mešanih in raznolikih tipih gozdov, kjer je veliko različnih virov hrane. Včasih se lahko prehranjuje tudi na travnikih in kmetijskih zemljiščih. Vendar pa se običajno najbolje počuti v gozdnem okolju. V pogojih monokulturne pridelave hrane lahko najdejo tudi dobre pogoje za preživetje in razmnoževanje. V začetku 20. stoletja so pričeli s ponovnim naseljevanjem divjega prašiča na območju Gorjancev. Danes je razširjen po vsej Sloveniji in se lahko nahaja v Loviščih s posebnim namenom, kjer so dovoljeni lov in uravnavanje populacije.
Divji prašič je vsejed in se prehranjuje z rastlinsko in živalsko hrano. Čez dan se najpogosteje zadržuje v goščavah, kjer najde zavetje in zavetje pred nevarnostmi. Poleti pa se pogosto zadržuje tudi na območju velikih koruznih polj. Ponoči se podaja na iskanje hrane, kjer lahko najde hrano v gozdu, na travnikih ali celo na kmetijskih površinah.
Lov divjega prašiča – Socialnost divjega prašiča in izzivi lova na divjega prašiča v Sloveniji
Ena od značilnosti divjega prašiča je socialnost. Mladiči divjega prašiča so zelo navezani na svoje matere. Svinje z mladiči se navadno združujejo v trope, ki jih vodi najstarejša in najbolj izkušena žival. Lanščaki lahko po nekem času razvijejo svoj lastni teritorij. Merjasci živijo samotarsko in se tropom pridružijo le v obdobju razmnoževanja, ki poteka od sredine novembra do konca leta.
Lov divjega prašiča na zalaz je poseben izziv in se najbolje izvaja v zgodnjih jutranjih urah na travnikih, pašnikih in njivah. Lov na zalaz je zlasti uspešen v času parjenja, ko je mogoče slišati divje prašiče, ugotoviti njihovo lokacijo in jih s previdnostjo in nekaj sreče tudi presenetiti. Lov na divjega prašiča v Sloveniji se izvaja v vseh Loviščih s posebnim namenom, kjer je divji prašič redno prisoten. Najpogostejša oblika lova je tradicionalni način lova s preže ali s pogonom, čeprav se v nekaterih loviščih po dogovoru organizira tudi skupinski lov na divje prašiče.
Divji prašič – previdna in razumna žival, ki se najbolj aktivira ponoči
Divji prašič je žival, ki se obnaša previdno in razumno. Najbolj aktivni so ponoči in v svoji prehrani so vsejedi, saj jedo podzemne dele rastlin in plodove ter se hranijo z nevretenčarji ter mrhovino. Mlade svinje se družijo v tropih, ki štejejo med 10 in 30 članov, medtem ko so odrasli samotarji in se tropu pridružijo le v obdobju parjenja od novembra do januarja. Svinje so breje od 108-120 dni in lahko skotijo do 10 mladičev, vendar preživi največ 8, kot je število seskov, ki jih ima svinja. Divji prašiči postanejo spolno zreli v 8. do 10. mesecu življenja, pri čemer so merjasci nekoliko kasneje. Njihova življenjska doba je 8-10 let, pri čemer so največji naravni sovražniki volkovi, zlasti v času visokega snega, lahko pa jih lovijo tudi medvedi, kar je znano iz lokalnih primerov.
Lov divjega prašiča, merjasca, poteka v Sloveniji celo leto, lov divje svinje pa od 1. julija do konca januarja.
