Lov gamsa. Gamsov razmnoževalno obdobje, imenovano praskanje ali rut, se odvija od sredine novembra do sredine decembra. V tem času so koze plodne le dva dni, nato pa so sposobne oploditve po treh tednih, če se niso oplodile. Kozli se v času praskanja približajo tropu koz z mladiči in se borijo z drugimi samci, da bi prevzeli vodstvo in poskušali oploditi koze. Najmočnejši kozel na koncu brani trop in prepreči drugim samcem, da bi se bližali kozam. Običajno gamse razdelimo v tri starostne razrede. Mladi razred zajema gamse obeh spolov, starih do dveh let. V srednjem razredu so kozli, stari od 3 do 7 let, ter koze, stari od 3 do 10 let. V zadnjem razredu so starejši kozli, ki so stari 8 let ali več, in koze, ki so starejše od 11 let. Gamsov ne hranimo, ker so dobro prilagojeni na okolje, v katerem živijo. Vendar pa je uporaba solnic dobrodošla.
Lov na gamsa v pristni izkušni gorskega okolja
V Sloveniji je lov na gamsa možen s pomočjo preže ali zalaza v loviščih s posebnim namenom. Lovci se najpogosteje nastanijo v lovskih kočah, ki se nahajajo v središču zavarovanih območij z značilno gorsko pokrajino. Zato so te regije še posebej dobro ohranjene, kar omogoča pristno izkušnjo okolja gora. Najprimernejši čas za lov je zgodaj avgusta, ko se gamsi nahajajo v svojih letnih habitatih, in v času prska, ko se pogoji v alpskem območju poslabšajo zaradi zime. Zaradi težkih pogojev morajo biti lovci dobro opremljeni in fizično pripravljeni za lov v visokogorju. Lovci imajo možnost izbirati med različnimi lokacijami za lov na gamsa, saj vsako območje zahteva svojo specifično fizično pripravljenost in ima edinstveno krajinsko raznolikost.
Roglji gamsa so naravna tvorba, priraščena na glavo. Vsako leto pozimi nehajo rasti, kar se opazi kot obroček ali letnica na rogih. Roglji najhitreje rastejo v prvih treh letih in vsako leto zrastejo nekaj centimetrov. V petem letu se rast rogov umiri in narastejo le nekaj milimetrov na leto. Trofeje so posledica dobrega upravljanja populacij gamsov in kakovostnega okolja, v katerem živijo.
Lov gamsa – gamsov naravni habitat je visokogorski gozd ali pašnik
Gams je manjši votlorog, ki zraste v višino do 75 cm. Njegova barva se spreminja glede na letni čas, poleti je barva kože umazano rumeno-rjava do temno sive barve, medtem ko ima pozimi daljšo dlako, ki ga naredi videti bolj robustnega in čokatega. Na vsaki strani glave ima široko temno progo, ki se začne preko oči in se nadaljuje do vrha gobca. Notranja stran uhljev je bela. Oba spola imata razvite rogove, imenovane roglji, ki so smolnato črne barve. Te kožne tvorbe začnejo rasti v prvem letu življenja. Starejši gamsi imajo na rogljih posledice drgnjenja ob smrekovo in macesnovo vejevje ter rušje. Odrasli gams tehta približno 25-30 kg, kozli pa so malo večji od koz.
Gamsi so poleti najbolj aktivni zgodaj zjutraj in zvečer, medtem ko ni izrazite pravilnosti njihovega ritem aktivnosti pozimi. So družabne živali in trope tvorijo predvsem koze z mladiči, spolno zreli kozli pa se pogosto družijo med seboj. Kozli pridejo kozam le v času prska, ki se odvija novembra in decembra. Brejost traja med 25-27 tednov, v maju pa koze skotijo enega ali dva mladiča, v redkih primerih tudi tri. Mladiči se postavijo na noge že po dveh urah. Koza doji svoje mladiče do konca leta.
Koze postanejo spolno zrele pri treh letih starosti, kozli pa pri treh do štirih letih. Gamsi lahko živijo do 24 let, pri čemer koze živijo dlje kot kozli. Naravna sovražnika odraslih gamsov sta volk in ris. Planinski orli pa predstavljajo nevarnost predvsem za kozliče. Med gamse se pojavlja največja smrtnost zaradi padcev prek sten in zaradi plazov.
Lov kozla, koze, kozličev obeh spolov, enoletnih obeh spolov poteka od 1. avgusta do 31. decembra
